Fotografija me je navdušila pred nekaj leti. Kar tako, padla je z neba. Sicer nimam profesionalne opreme, niti kakega zares konkretnega fotoaparat, le malega digitalca, pri katerem je kar precej omejitev, pa vendarle se sem pa tja lahko naredi zares odlične fotke. Temu primerni so tudi rezultati mojih podvigov, precej se jih sfiži, velika večina je normlanih fotk, kakšna pa izpade zares odlično. Vsemu temu je pripisati tudi dejstvo, da sem samouk in brez kakšnih posebnih tečajev. Izkušnje so poglavitne, tako ali tako pa pravijo, da se učimo na napakah, kar je v dobi digitalne fotografije precej lažja pot, saj fotoaparati, ki uporabljajo film, niso preveč uporabni za učenje na napakah, saj požrejo kar nekaj denarja.

No, kakorkoli že, sem pred časom spoznal tudi lomografijo. Lomografija ni fotrografski bavbav, ideja in pravila pa so predvsem zelo preprosta. Za tovrstno fotografijo se uporabljajo zelo enostavni fotoaparati na film, ki navdno niti niso zelo dobro zaprti, kar povzroči uhajanje svetlobe na film in vinjetiranje, kar rezultira v totalno katastrofalne izdelke. No ja, ni čisto tako. Fotoaparat lahko oblepimo, se z njim malo pozabavamo, in ko ugotovimo njegove lastnosti ( kako deluje zaslonka ), so rezultati lahko tudi zares navdušojoči. Predvsem so mi zelo všeč kontrasti, že omenjeno uhajanje svetlobe, ki lahko pripomore h bolj zanimiv fotografiji, da pa je naslada popolna se dobijo raznorazni dodatki oziroma leče, ki vam na primer iz ene slike naredijo 2, 4, 6….pač odvisno od leče same. Obstajajo tudi barvni filtri, pripomočki za podvodno fotografijo in sploh nešteto dobrot.

V osnovi je lomografija definirana kot fotografija, pri kateri ne smemo razmišljati in se ubadati s svetlobo, niti s kompozicijo ( no ja, malo že ), pravila pa so povsem preprosta:

1. Fotoaparat vzemi s seboj, kamorkoli že greš
2. Uporabljaj ga kadarkoli, podnevi in ponoči
3. Lomografija je del tvojega življenja
4. Poskusi z nenavadnimi načini fotografiranja
5. Objektu fotografiranja se približaj čim bližje
6. Ne razmišljaj
7. Bodi hiter
8. Ni ti potrebno vedeti kaj boš posnel
9. Niti kaj si posnel
10. Naj te pravila ne skrbijo….pozabi jih!

Veliko na temo lomografije si lahko preberete na spletni strani lomography.com.

Pa še nekaj primerov:

Sem eden tistih “srečnežev”, ki si svoj kruh služi v Ljubljani. Ne samo, da se moram vsak dan nekako prebiti do mesta, moram celo na povsem drugi konec - še malo naprej od Fužin, recimo Sostro. Ker se vozim iz Kranja in ker je avtocesta na povsem drugem koncu doline ( zame precejšen ovinek ), se na pot podam po stari cesti KR-LJ. Prvi šok sem navadno ( zakaj preteklik malo kasneje ) doživel pri Stanežičah, kjer navadno stojim okoli 15 minut. Danes je bilo še precej huje, saj smo stali že od Mednega in se je vse skupaj zavleklo še za dodatnih 10 ali 15 minut ( kdo bi štel ). Po novem do pisarne porabim okoli ene ure, včasih je bilo to 25 minut. Zgodba se nato ponovi še popoldan, ko se vračam domov, saj se mi zdaj že drugi teden dogaja, da porabim skoraj 1h in 30 minut - za 20 minut dolgo pot. Stojim namreč čez cele Savlje in tiste njive…..

In, zakaj tole sploh pišem. V bistvu zato, ker sem dognal, da tile zastoji, ki nam jih nudijo slovenske ceste, DARS, vlada in vsi strokovnjaki, ki so slovensko cestno infrastrukturo zavozili v P.M., sploh niso nujno tako slabi. Zato sem zgoraj tudi govoril v pretekliku. Namreč, ko stojimo na cesti, se ne smemo razburajti in preklinjati čez vse kar se vozi in vse zgoraj naštete nesrečnike, ampak se moramo umiriti, parkrat globoko vdihniti in če je sreča mila, malo opazovati kako se zbuja dan in kako lepo je pravzaprav jutro v katerem smo obtičali. To je tudi čas, ki si ga lahko vzamemo za razmišljanje o stvareh za katere nam ponavadi zmanjka časa, o življenju na sploh. ( sprašujem se ali g. predsednik - Drnovšek - idejo za svojo knjigo Pogovori dobil na podoben način ?!?? )O načrtih in ciljih, o željah, o kakršnikoli zadevi pač. Meni za take stvari kronično primankuje časa, tako da bo to kot kaže prava rešitev.

Danes je bilo torej jutro polno razglabljanja in idej vsekakor ni primankovalo. Tako mi manjka samo še jutro, mogoče dva, da se dokončno odločim o alternativnem prevoznem sredstvu ( npr. avtobus, vlak ), ki mi bo verjetno vzelo ravno toliko časa, vendar ne bom imel nobenih problemov.

Ja. Vlak bo verjetno prava rešitev. Imel bom še več časa za razmišlanje in reševanje problemov, malo pa mi bo verjetno uspelo doprinesti tudi k bolj zdravemu okolju. V bistvu lahko rečem: hvala ti Slovenija, odprla si mi oči!

Nekaj fotk iz letošnjega dopusta na Lefkasu, Grčija. Nekaj jih še pride, naj bo to le teaser.
Prav tako napišem še par besed na to temo…
( trenutno predvsem testiram delovanje galerije in ugotavljam kako za hudiča narediti povezavo na slike spravljene na Picasa Web Albums - trenutno se mi zdi, da se sploh ne da )