Odkar sem se odločil, da spet malo poskrbim za lupino svoje duše, se mi da marsikaj. Ugotovil sem namreč, da je res super, če grem na nekaj kilometerski tek ali v hrib zgodaj zjutraj, ko je telo še nekako zaspano, da ga malo prebudim v nov dan. Pravijo tudi, da je to daleč najbolje, kar lahko storiš za svoje telo oziroma zdravje, da blagodejno vpliva na vse dele telesa - predvidevam, da je temu najbolj hvaležno srce in ožilje. Nevem, lahko da se motim.

Kakorkoli, z lahkoto lahko rečem, da je težko :). Ni se enostavno zbasat iz postelje in počet stvari, ki 90% delovnim ljudem niti ne pade na misel - da bi že pred “šihtom” nekaj storil zase. Jaz sem se za to odločil iz prej naštetih razlogov, pa zato ker je mir, ker srečaš neverjetno veliko malih živali, ki so drugače poskrite po svojih luknjah in krošnjah (vevrce so zakon!), ker je dan zjutraj nekako lepši in ker se ti popoldne, po vsem sranju, ki se navadno dogaja v službi, niti ne da oziroma zna biti še težje kot zgodaj zjutraj.

No, veselim se že jutrišnjega jutra.