EnjaV ponedeljek zjutraj se je začelo. Sestra se je s svojim ogromnim trebuhom odpravila v porodnišnico in tam tudi ostala, saj se je bližala huda ura. No, na koncu se je izkazalo da je bilo teh ur kar nekaj, saj jo je “ta mala” kar dobro namučila. Po, predvidevam, nešteto bojnih krikih in vsem kar paše zraven (pravijo da fejst boli), se je zgodaj zjutraj, malo pred 7. uro (4.3.), končno rodila moja najljubša nečakinja, Enja.

Zdaj se moram pripravit na nadvse težke trenutke in odgovornost, ki jo imajo strici. Najprej pridejo igrače, pa oblekce, pa slinčki, tudi kaka duda. Kasneje ne bo več dude, bo pa še več oblekic in še več igrač. Prišla bo do čudovitega sveta sladkarij. Bojim se tudi dne, ko bo toliko stara, da bo postajala mlada damica in bo nos vtikala še v nakit in ostalo kramo, ki zanima gospodičnice. No, nazadnje bo spoznala, da življenje niso le igra in sladkarije, ampak tudi fight, da ni samo lepo in zabavno, ampak tudi žalostno in zajebano. Prišli bodo tudi dnevi, ko bo stric pravi naslov za fehtanje keša, ker tega pač nikoli ni dovolj, in stric bo z veseljem nasedel.

Ja, takle mamo. Življenje se bo spet vsaj za nekaj časa obrnilo na glavo, in tega se veselim.

Enja, go with the flow!