Sem eden tistih “srečnežev”, ki si svoj kruh služi v Ljubljani. Ne samo, da se moram vsak dan nekako prebiti do mesta, moram celo na povsem drugi konec - še malo naprej od Fužin, recimo Sostro. Ker se vozim iz Kranja in ker je avtocesta na povsem drugem koncu doline ( zame precejšen ovinek ), se na pot podam po stari cesti KR-LJ. Prvi šok sem navadno ( zakaj preteklik malo kasneje ) doživel pri Stanežičah, kjer navadno stojim okoli 15 minut. Danes je bilo še precej huje, saj smo stali že od Mednega in se je vse skupaj zavleklo še za dodatnih 10 ali 15 minut ( kdo bi štel ). Po novem do pisarne porabim okoli ene ure, včasih je bilo to 25 minut. Zgodba se nato ponovi še popoldan, ko se vračam domov, saj se mi zdaj že drugi teden dogaja, da porabim skoraj 1h in 30 minut - za 20 minut dolgo pot. Stojim namreč čez cele Savlje in tiste njive…..

Zastoji

In, zakaj tole sploh pišem. V bistvu zato, ker sem dognal, da tile zastoji, ki nam jih nudijo slovenske ceste, DARS, vlada in vsi strokovnjaki, ki so slovensko cestno infrastrukturo zavozili v P.M., sploh niso nujno tako slabi. Zato sem zgoraj tudi govoril v pretekliku. Namreč, ko stojimo na cesti, se ne smemo razburajti in preklinjati čez vse kar se vozi in vse zgoraj naštete nesrečnike, ampak se moramo umiriti, parkrat globoko vdihniti in če je sreča mila, malo opazovati kako se zbuja dan in kako lepo je pravzaprav jutro v katerem smo obtičali. To je tudi čas, ki si ga lahko vzamemo za razmišljanje o stvareh za katere nam ponavadi zmanjka časa, o življenju na sploh. ( sprašujem se ali g. predsednik - Drnovšek - idejo za svojo knjigo Pogovori dobil na podoben način ?!?? )O načrtih in ciljih, o željah, o kakršnikoli zadevi pač. Meni za take stvari kronično primankuje časa, tako da bo to kot kaže prava rešitev.

Danes je bilo torej jutro polno razglabljanja in idej vsekakor ni primankovalo. Tako mi manjka samo še jutro, mogoče dva, da se dokončno odločim o alternativnem prevoznem sredstvu ( npr. avtobus, vlak ), ki mi bo verjetno vzelo ravno toliko časa, vendar ne bom imel nobenih problemov.

Ja. Vlak bo verjetno prava rešitev. Imel bom še več časa za razmišlanje in reševanje problemov, malo pa mi bo verjetno uspelo doprinesti tudi k bolj zdravemu okolju. V bistvu lahko rečem: hvala ti Slovenija, odprla si mi oči!