V začetnih letih izdelovanja spletnih strani smo uporabljali HTML. Frustracije so bile velike, kdor je kdajkoli naredil kakšno spletno stran “na roke”, bo vedel o čem je govora. Svetovne spletne glave so se združile in splavile nov standard - XHTML - ki temelji na XML osnovah in pravilih. Svet je postal lepši, a vendarle ne tudi bistveno boljši.
Pred kratkim se je pojavila zamisel o HAML ( XHTML Abstraction Markup Language ), sledil mu je še SASS ( Syntactically Awesome StyleSheets ), ki nam olajšata pisanje kode, saj ta postane precej bolj pregledna, hitreje jo je napisati, za povrh pa je še precej bolj uporabna kot doslej. Največja pridobitev, ki jo osebno vidim pri SASSu, pa so spremenljivke. YUP! Nisem se zmotil - spremenljivke! To pomeni, da lahko npr. neko barvo shranimo kot spremenljivko in to spremenljivko uporabimo na več koncih v SASS-u, kar bistveno olajša delo kadar želimo spremeniti to barvo za vse elemente, ki jo vsebujejo.
Če koga zanima zares hiter pregled o čem je govora, naj gre malce nižje, če pa vas zanimajo detajli, si lahko več o tej temi preberete na teh povezavah:
XHTML koda
<div id="content">
<div class="article">
<div class="article title">Naslov Namišljenega Artikla</div>
<div class="article date">31.12.2007</div>
<div class="article entry">
Lorem ipsum dolor sit amet, consectetuer adipiscing elit.
</div>
</div>
</div>
se v HAML-u piše takole:
#content
.articles
.article.title
Naslov Namišljenega Artikla
.article.date
31.12.2007
.article.entry
Lorem ipsum dolor sit amet, consectetuer adipiscing elit.
CSS koda:
#main {
width: 90%;
}
#main p {
border-style: solid;
border-width: 1px;
border-color: #00f;
}
#main p a {
text-decoration: none;
font-weight: bold;
}
#main p a:hover {
text-decoration: underline;
}
se v SASS-u piše takole:
#main
:width 90%
p
:border-style solid
:border-width 1px
:border-color #00f
a
:text-decoration none
:font-weight bold
a:hover
:text-decoration underline
Zelo pomembno je, da sta HAML in SASS kodi občutljivi oziroma odvisni od tako imenovanih “white-space” znakov ( presledkov ), zato ni potrebno poudarjati, da je nekoliko pazljivosti, predvsem pa razumevanje delovanja nadvse priporočljivo.
Za konec pa še primer uporabe spremenljivk v SASSu:
!main_color = #00ff00
#main
:color = !main_color
:p
:background-color = !main_color
:color #000000
Nujniki
Zadnji komentarji
2 komentarjev
no ce sva cist iskrena je razlika med css in sass minimalna oz. neka minimalisticna vrjanta…
osebno imam raje old skul vrjante - nekak se mi pa to zdi primerjava med phpjem in rubijem… zdaj pa odvisno od posameznika kaj izbere…
se pa strinjam to z sprejemljivkami je cool - olajsa dost pisanja - vsekakor pa je boljse za vsakega posebi neki definirat in tako tudi ce pri enemu spremenis neki ne spremenis pri vseh - po drugi strani pa ce receva, da nek main spremeniva in sva vse ostale vezala na njega morava potem vse spreminjat - drzi? je pa res, ce bi hotu za vse spremenit je to tik tak - drugace pa spet dol sux… kakorkoli… bom ostal kr pri css;)
se strinjam s komentarjem, ker je načeloma tako: what suits you better
Komentiraj